Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, kateri povezuje ostale komponente med seboj. Sistemski nabor določa zmogljivosti matične plošče. Po navadi je razdeljen na dva dela, severni in južni most. Severni most skrbi za komunikacijo procesorja z pomnilnikom, ter pomembnejšimi razširitvenimi vmesniki. Severni most ima po navadi le eno PCI vodilo, ki je povezano na južni most. . Naprave priključene na matično ploščo so povezane z vodili, ki so ali paralelna ali pa serijska. Trenutni trendi se nagibajo v smer serijskih prenosov, le pri povezavi pomnilnika še vedno prevladujejo paralelni prenosi, ki omogočajo veliko večje prenose podatkov kot serijski. (Wikipedija, Matična plošča, 30.11.2011)
Procésor ali osrédnja/centrálno procésna enôta (CPE; angleško Central processing unit - CPU) je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji so narejeni iz silicija, ovoji pa so se kozi zgodovino zelo spreminjali (keramika, aluminij). Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev (transistor), jeder (core), niti (thread), podnožju (socket) in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija. Je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je. (Wikipedija , Procesor, 30.11.2011)
Pomnilnik (memory) je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga je hranjenje podatkov. V pomnilniku so shranjeni ukazi in podatki od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno (linearno) naslovljeni. Zlogi so lahko različnih velikosti (byte, double, word) Glede na hitrost ločimo več slojev pomnilnika:
- registri - najhitrejši pomnilnik, ki je vgrajen v sam mikroprocesor, registri so praviloma sestavljeni le iz enega zloga (byte, double, word,...). Delujejo pri enaki oz. večji hitrosti kot je hitrost izvrševanja ukazov mikroprocesorja,
- medpomnilniki (prvonivojski, drugonivojski, tretjenivojski pomnilnik) - je še vedno zelo hiter pomnilnik, vendar je že počasnejši od izvajanja ukazov mikroprocesorja. Prvonivojski je večinoma vrste SRAM in vgrajen v procesor. Drugonivojski je bil prvotno vgrajen na matične plošče, vendar je zadnje čase bolj pogost na procesorjih,
- sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik) - je glavni sistemski pomnilnik, praviloma naj bi bil imel tudi največjo kapaciteto. To je pomnilnik, ki ga vstavimo kot RAM v razširivene reže,
- navidezni pomnilnik - je virtualni pomnilnik, ki se nahaja na trdem disku. Je od vseh najpočasnejši in ima ogromne latence. Uporablja se ga, če je premalo fizičnega pomnilnika in sicer, da se del diska s pomočjo MMU (Memory Management Unit - vgrajena v sistemski nabor (severni most), pri novejših AMD procesorjih pa že v sam procesor) predstavlja kot pomnilnik. Omejen je le z velikostjo diska in pa z zmožnostjo naslavljanja MMU. (Wikipedija, Pomnilnik, 30.11.2011)
Vhodno-izhodne enote (input- output unit) omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem.
Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa, da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali jo shranijo za poznejšo uporabo. Skozi vhodne naprave računalnik oskrbujemo s podatki, izhodne naprave pa nam posredujejo podatke iz računalnika.
Bistven pomen vhodno-izhodnih naprav je tudi posredovanje shranjenih podatkov v računalnik in hranjenje podatkov za kasnejšo uporabo.
Vsako izhodno in nekatere vhodne naprave priključimo s kabli v vtičnice, zato ima vsaka naprava drugačno obliko vtičnice, da se pri sestavi in priključitvi ne moremo zmotiti. V zadnjem času lahko praktično vse naprave priključimo na USB priključek.(Wikipedija, Vhodno-izhodne enote, 30.11.2011)
Vhodno- izhodne naprave (port)
Te omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Njihova naloga je, da kodiranje, razumljivo računalniku, preoblikujejo v človeku razumljiv podatek.
Vhodne naprave:
- računalniška miška
- sledilna kroglica (sledna krogla)
- tipkovnica
- mikrofon
- svetlobno pero
- grafična tablica
- igralna palica
- igralni plošček
- optični bralnik
Poznamo tudi izhodno-vhodne enote. To so vse naprave, ki hkrati služijo kot vhodne in izhodne enote. Za vhodno-izhodno napravo bi lahko smatrali tudi tipkovnico, zaradi lučk, ki označujejo caps lock, num lock ter scroll lock.
Vhodno-izhodne naprave:
(Wikipedija, Vhodno-izhodne naprave, 30.11.2011)
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dna_plo%C5%A1%C4%8Da (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vhodno-izhodna_enota (30.11.2011)
NAJBOLJ POGOSTO UPORABLJEN STANDARD DANES :
-matična plošča - ATX
-procesor- INTEL 64 BIT
-pomnilnik- ISO ACSII
-vodila- ISO GUIDE
-vhodno-izhodne enote-STD IN/OUT
-vrata- FTP
