Na spodnji povezavi si lahko naložite in ogledate digitalno podpisano datoteko v Word-u.
Datoteka - vaje Word
nedelja, 18. december 2011
sreda, 7. december 2011
OPERACIJSKI SISTEM
Operacíjski sistém (kratica OS, angleško operating system) je programska oprema nujna za delovanje računalnika. Deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika.
OPERACIJSKI SISTEM NA MOBILNEM TELEFONU
Android
Android je programska platforma in operacijski sistem za pametne mobilne telefone, ki temelji na Linuxovem jedru. Razvija ga Google v sodelovanju s podjetji združenja Open Handset Alliance (OHA). Android je v prvi vrsti namenjen mobilnim telefonom, v prihodnosti pa se naj bi z njim opremili tudi nekatere na druge naprave. Ime platforme oziroma operacijskega sistema izhaja iz angleške besede »android«, kar pomeni robota, ki izgleda in se obnaša kot človek.
Kaj so prednosti Androida?
Android ima kar nekaj pomembnih prednosti pred ostalimi platformami za mobilne telefone. To so:
1. Android je odprtokoden in povsem brezplačen.
Prednosti tega so:
- za potrošnike to pomeni, da jim bodo na voljo cenejše in bolj funkcionalne mobilne naprave ter večje število inovativnih storitev
- proizvajalcem mobilnih telefonov Android omogoča znižanje stroškov razvoja programske opreme ter hitrejšo realizacijo svojih konceptov, prav tako pa jim ob fleksibilnosti sistema še vedno prinaša možnost krojenja lastne identitete z razvojem samosvojih rešitev
- podjetja, ki se ukvarjajo s programsko opremo, bodo odslej enostavneje in cenejše izdelovala programske komponente, ki bodo na voljo velikemu številu uporabnikov
- samostojni razvijalci programske opreme bodo odslej z lažjo in cenejšo distribucijo ter komercializacijo lahko svoje ideje pokazali celemu svetu
2. Android omogoča razvijalcem več možnosti pri razvoju programske opreme.
Razlogi za to so:
- android omogoča, da dodatne aplikacije koristijo vse strojne zmožnosti naprav; to so za primer na dotik občutljiv zaslon, senzor pospeška, kompas, GPS, kamera, mikrofon, strojni grafični pospeševalnik itd.
- dodatne aplikacije lahko spreminjajo ali zamenjujejo osnovne aplikacije in komponente uporabniškega vmesnika
- dodatne aplikacije lahko vsebujejo Javo, HTML, JavaScript in CSS
- aplikacije lahko delujejo v ozadju in so pri tem še vedno aktivne ter beležijo informacije, uporabljajo vmesnike strojne opreme ter uporabnika po potrebi z opozorili spominjajo na sprotne dogodke
- brezplačno je na voljo SDK (Software development kit) in podrobna navodila za razvijalce aplikacij
- do navodil in nasvetov za razvijanje programske opreme lahko brezplačno dostopamo prek spletne strani http://code.google.com/intl/sl/android/intro/index.html.
. Android se ponaša z najboljšim uporabniškim vmesnikom. Argumenti za to so:
- je zelo hitro odziven
- je enostaven in pregleden
- omogoča intuitivno upravljanje prek zaslona s prstom kar brez uporabe pisala oziroma »stajlusa«
- meniji podpirajo drsenje, kar omogoča hitro in učinkovito pregledovanje daljših seznamov
- Android podpira večopravilnost in omogoča, da aplikacije tečejo v ozadju
- uporabnik lahko sam kreira izgled namizja in razporeditev ikon na njem
4. Naprave z operacijskim sistemom Android se samodejno sinhronizirajo z Googlovimi storitvami.
Na ta način se podatki zavarujejo pred izgubo v primeru izgube mobilnega telefona, hkrati pa to tudi pomeni, da so vsi naši osebni podatki ves čas ažurni, ne glede na to, ali do njih dostopamo z osebnega računalnika ali mobilnega telefona.
5. Uporabnik lahko hitro, enostavno in brez pomoči osebnega računalnika nalaga aplikacije.
To omogoča storitev Android Market, preko katere je mogoče neposredno z mobilnega telefona brskati po seznamih aplikacij in iger, jih nalagati na mobilni telefon in jih ocenjevati.
6. Operacijski sistem Android omogoča enostavno posodobitev, v primeru, da je na spletu dostopna novejša različica programske opreme.
Komu je Android namenjen?
Večina ljudi, ki so že slišali za Android, zmotno misli, da je Android, tako kot je večina preostalih operacijskih sistemov za pametne telefone, namenjen zgolj zahtevnejšim uporabnikom, ki imajo veliko predhodnega znanja in izkušenj z napravami, kot so namizni in prenosni računalniki, mobilni telefoni ter drugimi sodobnimi stvaritvami, ki zahtevajo upravljanje prek interaktivnih sprogramiranih vmesnikov. A to ne drži. Android je namenjen različnim uporabnikom ne glede na spol, starost in predznanje. Je enostaven in prilagodljiv, a hkrati kompleksen in zmogljiv.
Vir: http://slo-android.si/prispevki/kaj-je-android.html (7.12.2011 )
PRIMER PROGRAMSKE REŠITVE V OBLAKU
Računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) podjetjem in posameznikom nudi prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da jih poganjajo na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak.
Tovrstna rešitev poleg velike fleksibilnosti prinaša tudi potencialno nižje stroške poslovanja, saj uporabnikom omogoča, da plačajo le za dejansko porabljene kapacitete obdelave in shranjevanja podatkov.
Računalništvo v oblaku zato predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške.
Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay itn.
Vir:http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/racunalnistvo-v-oblaku-fleksibilnejsi-dostop-do-racunalniskih-storitev (7.12.2011 )
Naloge operacijskega sistema
- Dodeljevanje virov (CPE, pomnilniški prostor, vhodno/izhodne naprave) procesom,
- Časovno razporejanje opravil,
- Reševanje konfliktnih situacij (sočasni dostopi do virov),
- Optimizacija in nadzira uporabe virov,
- Omogočanje dela uporabnikom, ..(Wikipedija, Operacijski sistem , 7.12.2011 )
OPERACIJSKI SISTEM NA MOBILNEM TELEFONU
Android
Android je programska platforma in operacijski sistem za pametne mobilne telefone, ki temelji na Linuxovem jedru. Razvija ga Google v sodelovanju s podjetji združenja Open Handset Alliance (OHA). Android je v prvi vrsti namenjen mobilnim telefonom, v prihodnosti pa se naj bi z njim opremili tudi nekatere na druge naprave. Ime platforme oziroma operacijskega sistema izhaja iz angleške besede »android«, kar pomeni robota, ki izgleda in se obnaša kot človek.
Kaj so prednosti Androida?
Android ima kar nekaj pomembnih prednosti pred ostalimi platformami za mobilne telefone. To so:
1. Android je odprtokoden in povsem brezplačen.
Prednosti tega so:
- za potrošnike to pomeni, da jim bodo na voljo cenejše in bolj funkcionalne mobilne naprave ter večje število inovativnih storitev
- proizvajalcem mobilnih telefonov Android omogoča znižanje stroškov razvoja programske opreme ter hitrejšo realizacijo svojih konceptov, prav tako pa jim ob fleksibilnosti sistema še vedno prinaša možnost krojenja lastne identitete z razvojem samosvojih rešitev
- podjetja, ki se ukvarjajo s programsko opremo, bodo odslej enostavneje in cenejše izdelovala programske komponente, ki bodo na voljo velikemu številu uporabnikov
- samostojni razvijalci programske opreme bodo odslej z lažjo in cenejšo distribucijo ter komercializacijo lahko svoje ideje pokazali celemu svetu
2. Android omogoča razvijalcem več možnosti pri razvoju programske opreme.
Razlogi za to so:
- android omogoča, da dodatne aplikacije koristijo vse strojne zmožnosti naprav; to so za primer na dotik občutljiv zaslon, senzor pospeška, kompas, GPS, kamera, mikrofon, strojni grafični pospeševalnik itd.
- dodatne aplikacije lahko spreminjajo ali zamenjujejo osnovne aplikacije in komponente uporabniškega vmesnika
- dodatne aplikacije lahko vsebujejo Javo, HTML, JavaScript in CSS
- aplikacije lahko delujejo v ozadju in so pri tem še vedno aktivne ter beležijo informacije, uporabljajo vmesnike strojne opreme ter uporabnika po potrebi z opozorili spominjajo na sprotne dogodke
- brezplačno je na voljo SDK (Software development kit) in podrobna navodila za razvijalce aplikacij
- do navodil in nasvetov za razvijanje programske opreme lahko brezplačno dostopamo prek spletne strani http://code.google.com/intl/sl/android/intro/index.html.
. Android se ponaša z najboljšim uporabniškim vmesnikom. Argumenti za to so:
- je zelo hitro odziven
- je enostaven in pregleden
- omogoča intuitivno upravljanje prek zaslona s prstom kar brez uporabe pisala oziroma »stajlusa«
- meniji podpirajo drsenje, kar omogoča hitro in učinkovito pregledovanje daljših seznamov
- Android podpira večopravilnost in omogoča, da aplikacije tečejo v ozadju
- uporabnik lahko sam kreira izgled namizja in razporeditev ikon na njem
4. Naprave z operacijskim sistemom Android se samodejno sinhronizirajo z Googlovimi storitvami.
Na ta način se podatki zavarujejo pred izgubo v primeru izgube mobilnega telefona, hkrati pa to tudi pomeni, da so vsi naši osebni podatki ves čas ažurni, ne glede na to, ali do njih dostopamo z osebnega računalnika ali mobilnega telefona.
5. Uporabnik lahko hitro, enostavno in brez pomoči osebnega računalnika nalaga aplikacije.
To omogoča storitev Android Market, preko katere je mogoče neposredno z mobilnega telefona brskati po seznamih aplikacij in iger, jih nalagati na mobilni telefon in jih ocenjevati.
6. Operacijski sistem Android omogoča enostavno posodobitev, v primeru, da je na spletu dostopna novejša različica programske opreme.
Komu je Android namenjen?
Večina ljudi, ki so že slišali za Android, zmotno misli, da je Android, tako kot je večina preostalih operacijskih sistemov za pametne telefone, namenjen zgolj zahtevnejšim uporabnikom, ki imajo veliko predhodnega znanja in izkušenj z napravami, kot so namizni in prenosni računalniki, mobilni telefoni ter drugimi sodobnimi stvaritvami, ki zahtevajo upravljanje prek interaktivnih sprogramiranih vmesnikov. A to ne drži. Android je namenjen različnim uporabnikom ne glede na spol, starost in predznanje. Je enostaven in prilagodljiv, a hkrati kompleksen in zmogljiv.
Vir: http://slo-android.si/prispevki/kaj-je-android.html (7.12.2011 )
PRIMER PROGRAMSKE REŠITVE V OBLAKU
Računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) podjetjem in posameznikom nudi prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da jih poganjajo na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak.
Tovrstna rešitev poleg velike fleksibilnosti prinaša tudi potencialno nižje stroške poslovanja, saj uporabnikom omogoča, da plačajo le za dejansko porabljene kapacitete obdelave in shranjevanja podatkov.
Računalništvo v oblaku zato predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške.
Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay itn.
Vir:http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/racunalnistvo-v-oblaku-fleksibilnejsi-dostop-do-racunalniskih-storitev (7.12.2011 )
petek, 2. december 2011
Strojna oprema osebnega računalnika
Strojna oprema mojega osebnega računalnika
- Operacijski sistem (Windows 7 Ultimate - slovenska verzija)
- Ohišje (LC Power LC420H 420W ATX)
- Napajalnik (Silent Power LC - 420W)
- Matična plošča (GIGABYTE GA - 965P - DS3)
- Procesor (Intel Core 2 E7500 – 2.93 GHz)
- Delovni pomnilnik – RAM (DDR3 – 4GB)
- Grafična kartica (NVIDIA GeForce GTS250)
- Trdi disk (Western Digital WD10EADS, 1TB - SATA)
- DVD enota (Optiarc DVD RW)
- Tipkovnica (Cherry PS/2)
- Miška (Logitech M215)
- LCD Monitor (Dell 1908FP)
- Tiskalnik (HP Laser Jet P1102)
- Zvočniki (DMS – 3D Multimedia Speaker)
Sestavljanje konfiguracije osebnega računalnika s pomočjo portala Sestavi.si
- Operacijski sistem (Windows 7 Professional DSP 32BIT, angleška verzija)
- Ohišje (LC Power MIDI 648B LC420H 420W črn ATX)
- Napajalnik (SILENTPOWER LC6450GP2-450W V2.2 BL.)
- Matična plošča (S-1155 GIGABYTE GA-H67M-UD2H)
- Procesor (INTEL Pentium® G850, 2,90GHz, LGA1155, Dual-Core, Boxed)
- Pomnilnik (Kingston DDR3 1333MHz 4GB KVR1333D3N9/4)
- Grafična kartica (PCI-E 2.0 ZOTAC GeForce GT 520, low Profile, Retail, 1024 MB)
- Trdi disk (WD 1TB 64MB SATA3 Green WD10EARX)
- DVD enota (-+R/-+RW SATA LITEON iHAS122, bulk, črn)
- Tipkovnica (Logitech OEM Deluxe 250 PS/2)
- Miška (Brezžična Logitech M345)
- LCD Monitor (Dell U2311H 58cm)
- Tiskalnik (HP LJ P1102 Laserski črno/beli)
- Zvočniki (PC-Zvočnik LOGITECH X-140)
sreda, 30. november 2011
OSNOVNA KONFIGURACIJA RAČUNALNIKA
Matična plošča (angl. motherboard, tudi mainboard) je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku . Na matično ploščo se vstavijo oziroma se priključijo vse ostale komponente: procesor, bralno pisalni pomnilnik (RAM), razširitvene kartice (npr.: grafična) in zunanji pomnilnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike (npr.: miškin, tipkovničin, USB, zaporedni, tiskalniški ...).
Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, kateri povezuje ostale komponente med seboj. Sistemski nabor določa zmogljivosti matične plošče. Po navadi je razdeljen na dva dela, severni in južni most. Severni most skrbi za komunikacijo procesorja z pomnilnikom, ter pomembnejšimi razširitvenimi vmesniki. Severni most ima po navadi le eno PCI vodilo, ki je povezano na južni most. . Naprave priključene na matično ploščo so povezane z vodili, ki so ali paralelna ali pa serijska. Trenutni trendi se nagibajo v smer serijskih prenosov, le pri povezavi pomnilnika še vedno prevladujejo paralelni prenosi, ki omogočajo veliko večje prenose podatkov kot serijski. (Wikipedija, Matična plošča, 30.11.2011)
Procésor ali osrédnja/centrálno procésna enôta (CPE; angleško Central processing unit - CPU) je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji so narejeni iz silicija, ovoji pa so se kozi zgodovino zelo spreminjali (keramika, aluminij). Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev (transistor), jeder (core), niti (thread), podnožju (socket) in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija. Je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je. (Wikipedija , Procesor, 30.11.2011)
Pomnilnik (memory) je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga je hranjenje podatkov. V pomnilniku so shranjeni ukazi in podatki od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno (linearno) naslovljeni. Zlogi so lahko različnih velikosti (byte, double, word) Glede na hitrost ločimo več slojev pomnilnika:
Vhodno-izhodne enote (input- output unit) omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem.
Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa, da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali jo shranijo za poznejšo uporabo. Skozi vhodne naprave računalnik oskrbujemo s podatki, izhodne naprave pa nam posredujejo podatke iz računalnika.
Bistven pomen vhodno-izhodnih naprav je tudi posredovanje shranjenih podatkov v računalnik in hranjenje podatkov za kasnejšo uporabo.
Vsako izhodno in nekatere vhodne naprave priključimo s kabli v vtičnice, zato ima vsaka naprava drugačno obliko vtičnice, da se pri sestavi in priključitvi ne moremo zmotiti. V zadnjem času lahko praktično vse naprave priključimo na USB priključek.(Wikipedija, Vhodno-izhodne enote, 30.11.2011)
Vhodno- izhodne naprave (port)
Te omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Njihova naloga je, da kodiranje, razumljivo računalniku, preoblikujejo v človeku razumljiv podatek.
Vhodne naprave:
Poznamo tudi izhodno-vhodne enote. To so vse naprave, ki hkrati služijo kot vhodne in izhodne enote. Za vhodno-izhodno napravo bi lahko smatrali tudi tipkovnico, zaradi lučk, ki označujejo caps lock, num lock ter scroll lock.
Vhodno-izhodne naprave:
(Wikipedija, Vhodno-izhodne naprave, 30.11.2011)
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dna_plo%C5%A1%C4%8Da (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vhodno-izhodna_enota (30.11.2011)
NAJBOLJ POGOSTO UPORABLJEN STANDARD DANES :
-matična plošča - ATX
-procesor- INTEL 64 BIT
-pomnilnik- ISO ACSII
-vodila- ISO GUIDE
-vhodno-izhodne enote-STD IN/OUT
-vrata- FTP
Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, kateri povezuje ostale komponente med seboj. Sistemski nabor določa zmogljivosti matične plošče. Po navadi je razdeljen na dva dela, severni in južni most. Severni most skrbi za komunikacijo procesorja z pomnilnikom, ter pomembnejšimi razširitvenimi vmesniki. Severni most ima po navadi le eno PCI vodilo, ki je povezano na južni most. . Naprave priključene na matično ploščo so povezane z vodili, ki so ali paralelna ali pa serijska. Trenutni trendi se nagibajo v smer serijskih prenosov, le pri povezavi pomnilnika še vedno prevladujejo paralelni prenosi, ki omogočajo veliko večje prenose podatkov kot serijski. (Wikipedija, Matična plošča, 30.11.2011)
Procésor ali osrédnja/centrálno procésna enôta (CPE; angleško Central processing unit - CPU) je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji so narejeni iz silicija, ovoji pa so se kozi zgodovino zelo spreminjali (keramika, aluminij). Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev (transistor), jeder (core), niti (thread), podnožju (socket) in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija. Je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je. (Wikipedija , Procesor, 30.11.2011)
Pomnilnik (memory) je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga je hranjenje podatkov. V pomnilniku so shranjeni ukazi in podatki od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno (linearno) naslovljeni. Zlogi so lahko različnih velikosti (byte, double, word) Glede na hitrost ločimo več slojev pomnilnika:
- registri - najhitrejši pomnilnik, ki je vgrajen v sam mikroprocesor, registri so praviloma sestavljeni le iz enega zloga (byte, double, word,...). Delujejo pri enaki oz. večji hitrosti kot je hitrost izvrševanja ukazov mikroprocesorja,
- medpomnilniki (prvonivojski, drugonivojski, tretjenivojski pomnilnik) - je še vedno zelo hiter pomnilnik, vendar je že počasnejši od izvajanja ukazov mikroprocesorja. Prvonivojski je večinoma vrste SRAM in vgrajen v procesor. Drugonivojski je bil prvotno vgrajen na matične plošče, vendar je zadnje čase bolj pogost na procesorjih,
- sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik) - je glavni sistemski pomnilnik, praviloma naj bi bil imel tudi največjo kapaciteto. To je pomnilnik, ki ga vstavimo kot RAM v razširivene reže,
- navidezni pomnilnik - je virtualni pomnilnik, ki se nahaja na trdem disku. Je od vseh najpočasnejši in ima ogromne latence. Uporablja se ga, če je premalo fizičnega pomnilnika in sicer, da se del diska s pomočjo MMU (Memory Management Unit - vgrajena v sistemski nabor (severni most), pri novejših AMD procesorjih pa že v sam procesor) predstavlja kot pomnilnik. Omejen je le z velikostjo diska in pa z zmožnostjo naslavljanja MMU. (Wikipedija, Pomnilnik, 30.11.2011)
Vhodno-izhodne enote (input- output unit) omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem.
Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa, da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali jo shranijo za poznejšo uporabo. Skozi vhodne naprave računalnik oskrbujemo s podatki, izhodne naprave pa nam posredujejo podatke iz računalnika.
Bistven pomen vhodno-izhodnih naprav je tudi posredovanje shranjenih podatkov v računalnik in hranjenje podatkov za kasnejšo uporabo.
Vsako izhodno in nekatere vhodne naprave priključimo s kabli v vtičnice, zato ima vsaka naprava drugačno obliko vtičnice, da se pri sestavi in priključitvi ne moremo zmotiti. V zadnjem času lahko praktično vse naprave priključimo na USB priključek.(Wikipedija, Vhodno-izhodne enote, 30.11.2011)
Vhodno- izhodne naprave (port)
Te omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Njihova naloga je, da kodiranje, razumljivo računalniku, preoblikujejo v človeku razumljiv podatek.
Vhodne naprave:
- računalniška miška
- sledilna kroglica (sledna krogla)
- tipkovnica
- mikrofon
- svetlobno pero
- grafična tablica
- igralna palica
- igralni plošček
- optični bralnik
Poznamo tudi izhodno-vhodne enote. To so vse naprave, ki hkrati služijo kot vhodne in izhodne enote. Za vhodno-izhodno napravo bi lahko smatrali tudi tipkovnico, zaradi lučk, ki označujejo caps lock, num lock ter scroll lock.
Vhodno-izhodne naprave:
(Wikipedija, Vhodno-izhodne naprave, 30.11.2011)
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dna_plo%C5%A1%C4%8Da (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik (30.11.2011)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vhodno-izhodna_enota (30.11.2011)
NAJBOLJ POGOSTO UPORABLJEN STANDARD DANES :
-matična plošča - ATX
-procesor- INTEL 64 BIT
-pomnilnik- ISO ACSII
-vodila- ISO GUIDE
-vhodno-izhodne enote-STD IN/OUT
-vrata- FTP
torek, 29. november 2011
Postopek pridobitve digitalnega potrdila ter konfiguracija Outlook-a in Word-a
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA
Za pridobitev digitalnega potrdila mora bodoči imetnik pravilno izpolniti in podpisati zahtevek za pridobitev potrdila, ki ga najde na spletni strani overitelja digitalnih potrdil Sigen-ca.
Ta obrazec potem oddamo v najbližji prijavni službi. Prijavne službe za sprejem zahtevkov delujejo na upravnih enotah v Republiki Sloveniji. Zahtevek moramo oddati osebno in pri tem pokazati enega od dokumentov za identifikacijo: osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali drug uradno veljaven osebni dokument.
SIGEN-CA na podlagi odobrenega zahtevka pripravi referenčno številko in avtorizacijsko kodo, ki sta unikatni za vsakega bodočega imetnika digitalnega potrdila posebej in ju bodoči imetnik potrebuje za prevzem svojega digitalnega potrdila. Bodoči imetnik prejme referenčno številko po elektronski pošti, avtorizacijsko kodo pa po navadni pošti na svoj naslov. S pomočjo obeh kod bodoči imetnik opravi prevzem svojega spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila v skladu z navodili SIGEN-CA.(http://www.si-ca.si/ )
KONFIGURACIJA PROGRAMA MICROSOFT OUTLOOK
Odpremo program Microsoft Outlook in pričnemo s postopkom uvoza digitalnega potrdila za podpisovanje elektronske pošte. Na zavihku Outlookove možnosti izberemo Središče zaupanja in kliknemo gumb Nastavitve središča zaupanja.
Izberemo zavihek E-poštna varnost in obkljukamo alinejo Dodaj digitalni podpis odhodnim sporočilom.
Za tem kliknemo gumb Uvoz/izvozi in se nam odpre sledeče okno:
Na vrhu kliknemo gumb Prebrskaj in uvozimo naše digitalno potrdilo, ki smo ga shranili na namizje ali pa kopijo, ki smo jo shranili na USB ključ.
Kliknemo gumb Odpri in izpolnimo še polji z geslom in imenom digitalnega ID-ja.
Nato kliknemo gumb V redu in naše digitalno potrdilo je nameščeno in pripravljeno za podpisovanje elektronske pošte.
KONFIGURACIJA PROGRAMA MICROSOFT WORD
Pri konfiguraciji Microsoft Word-a 2010 je podobno. Pred podpisom moramo dokument zaključiti (pisanje, oblikovanje,…), drugače se nam podpis izbriše.
Potem kliknemo na zavihek Datoteka, izberemo Informacije, kliknemo gumb Zaščiti dokument in izberemo Dodaj digitalni podpis.
Izberemo gumb V redu pri prvem pojavnem oknu, nato izpolnimo polje Namen podpisovanja dokumenta in kliknemo Podpiši.
Če smo pravilno izvedli vse korake, se nam pri Informacijah pojavi obvestilo, da je dokument podpisan in ga ni mogoče spreminjati.
Če kliknemo gumb Ogled podpisov, se nam dokument prikaže tako:
Pri opisovanju postopkov sem zaradi varnosti namenoma izpustila okenca, kjer so navedene konkretne številke oziroma kode.
sreda, 23. november 2011
Digitalni certifikat
Digitalni certifikat ali digitalno potrdilo je dokazilo za poslovanje - opravljanje transakcij na spletu in je priponka elektronskemu sporočilu, ki se uporablja v varnostne namene. Je elektronska listina, v kateri so shranjeni posameznikovi osebni podatki.
Digitalni podpis je digitalno zapisan rezultat matematične formule asimetrične kriptografije. Digitalni podpis je namenjen preverjanju prisotnosti podatkov in identifikaciji podpisnika (Šuhel, 2011: 211-213). Se pravi, da digitalni podpis vsebuje moje podatke, s katerimi se identificiram, se z njim podpišem in s tem dokažem, da sem to res jaz nekaj ustvarila oz. napisala.
Viri:
- Šuhel, Peter (2011): Uvod v informatiko. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.
Naročite se na:
Objave (Atom)